Strelski vikend je uspel! In to z več zornih kotov. V soboto smo imeli tekmo, kjer so bili vtisi sicer relativno mlačni. S svojo lastno pištolo se v preciznem streljanju nisem ravno izkazal, z izposojenim revolverjem sem bil 12., kar je kolikor toliko OK. Bolj zabavni del je bilo pa tekmovanje “Železni Janez”, ki smo ga v šali krstili za Železnega Sulejmana.
Gre za streljanje v jeklene plošče, pri čemer zmaga oseba z najkrajšim časom. Seveda se za zgrešene oziroma izpuščene plošče dobi kazenske sekunde. Kaj takega sem poskusil resnično prvič. Nikoli mi ni bilo potrebno hitro zamenjati nabojnika – in to se na spodnjem videu lepo vidi. Ironično – ta moj poskus je zadoščal za četrto mesto. Se že veselim naslednjega poskusa. Vadim menjavo nabojnikov.
Nedelja tudi ni bila od muh kar se tiče strelstva. Zmagal sem namreč na spletni dražbi za en čeden kos – malokalibrska puška za levičarje. Ko bo postopek uvoza končan, sledi kaka objava na to temo.
Oh ja. Vem, lenoba. Čisto sem se odvadil teženja prek bloga in sem prišel nekje na cerijevo frekvenco objavljanja, se mi zdi.
En čas je bilo sušno obdobje in ni bilo nič pametnega za napisati, očitno sem bil tudi dobre volje do te mere, da nisem imel nobenega izpada glede vožnje raznovrstnih posebnežev. In potem se človek odvadi … čas mineva, frekvence objav pa pridejo na mizerno enkrat mesečno.
Danes sem bil po … veliiiiko letih v živalskem vrtu. Z Martino tokrat. Obema so živali tako simpatične, da sva se spravila pogledat, kako kaj zgleda vse skupaj. V večih primerih so se nama živali zaradi majhne kletke kar zasmile, nekatere pa se zgleda imajo kar fino. Relativno. Zanimiva posebnost je kakadu, ki se pride nastavit ob mrežo in ga je potrebno čohat.
Strelski treningi se seveda še dogajajo. Ampak kaj, ko je bistveno lažje na Facebook naložiti nove slike, kot pa kako smiselno objavo za na blog napisat. No, ta strelska zadeva sedaj traja približno polovico leta. Seveda sem še vedno veliko preveč zelen, da bi imel stalen rezultat, se pa z rednimi treningi reči počasi izboljšujejo. Par primerov je v galeriji. Očitno sem toliko ven iz te WordPress kolobocije, da mi ne uspe imeti dveh galerij v objavi. Oziroma mi jih je kar združil. Carsko.
Jutri bo pa tekma, na Bloški Polici. Se pravi – če bo vreme vsaj približno OK. In če bodo rezultati tudi približno taki, bo verjetno sledila kakšna objava na to temo. Pravzaprav grem kontaktne leče “stestirat”. Sem predvideval, da jih bom lahko danes pred tekmo … Pa dobro, vsaj izgovor bom imel.
… stoji Harfa. In že drugi teden je zaradi dopustov zaprta. Reč ni tako preprosta – nam kar trda prede. En dan smo šli v tajsko restavracijo, pa je bilo neužitno. Drugič smo šli v B2 čez cesto, kjer smo dobre pol ure čakali na kosilo. Sodeč po izkušnjah drugih sodelavcev smo jo še poceni odnesli. Lahko bi namreč dobili lazanjo, ki je znotraj še zmrznjena. Kurji tat se je sploh izkazal za katastrofo …
Jaz sem si začel spet sam kuhat, vsaj lačen nisem.
Prvo medaljo s strelske tekme. Disciplina je bila streljanje z vojaško puško na 100m. Gre za klubsko tekmo in je jasno – najboljših očitno ni bilo. Sicer bi bilo izjemno čudno, da bi meni z izposojeno puško uspelo biti tretji. Kaj so pa počeli ostali tekmovalci, med katerimi so bili tudi stari mački, pa ne vem. Ampak nič ne de … deluje vzpodbudno.
Pred pol leta sem pisal, da se nek bolnik vztrajno skuša prijavit z mojim e-poštnim naslovom na Travian in podobne spletne igre. V tem času se je izkazalo, kdo to najverjetneje je in po nekaj SMSih je že kazalo, da je zadeva rešena.
Tole je do sedaj moj najboljši rezultat. Samo upam lahko, da bo na naslednjem treningu podobno – se pravi z enako malo zadetki izven črnega. Če se izkaže, da je to trajno in da ni bil samo dober dan … bo pa počasi čas za spektiv in nastavljiv zadnji merek.
Ampak bo trajalo še nekaj mesecev, da bo vse to res smiselno.
Dobre reči rade hitro minejo. Podaljšani vikendi spadajo mednje. Skoraj že minuli je bil relativno koristno izrabljen – začel sem se učit rolanja. Jasno ne mislim s tem režanja drugim – to že znam. Pač, rolanje kot šport. Čisto prvi koraki so bili narejeni skupaj z Martino, danes pa je par nasvetov prispeval kolega Lukša. Pravzaprav je bil zelo koristen.
Včeraj je bil še piknik, tako da lačni res nismo bili. Svinjske zrezke, ki so bili pred tem v paci, smo nabodli na leskove veje in spekli nad ognjem. Lahko bi se reklo, da smo lovili zadnji vlak pred prašičjo gripo.
Bomo pa rumpsteake jedli. Bodo vsakj primerno krvavi
Oh ja, spet sem pred svojo staro dilemo. Nadaljevat s treningi za mišično maso ali se znebit stranskega produkta (pa ne samo treningov za maso, tudi stranski produkt lenobe in sladkarij ob čudnih urah). Oboje gre načeloma slabo skupaj. Ampak ker sem znan po ne ravno racionalnih odločitvah, sem se odločil za kombinacijo.
HIIT je okrajšava za high-intensity interval training. Za zadevo mi je v nekoliko popačeni obliki povedal kolega s fitnessa. Predlagal jo je na tešče, kar se je izkazalo za nesmisel. Vseeno – reč ima vse značilnosti tega, kar potrebujem. Ta metoda je bolj efektivna ob ohranjanju ali izgradnji mišične mase kot pa dolgotrajni treningi z nizko intenzivnostjo. In kratki so ti treningi. Kaj češ boljšega.
Očitno sem toliko ven iz te WordPress kolobocije, da mi ne uspe imeti dveh galerij v objavi. Oziroma mi jih je kar združil. Carsko. 
Prvo medaljo s strelske tekme. Disciplina je bila streljanje z vojaško puško na 100m. Gre za klubsko tekmo in je jasno – najboljših očitno ni bilo. Sicer bi bilo izjemno čudno, da bi meni z izposojeno puško uspelo biti tretji. Kaj so pa počeli ostali tekmovalci, med katerimi so bili tudi stari mački, pa ne vem. 
