.
.. po dolgem času. V Cannesu sem se tako lepo odvadil pisarit tule. Nameraval sem sicer ravno od tam nekaj objav naredit, pa je bil hotelski wi-fi tako neuporaben, da sem samo en večer uspel nekaj slik spravit na Facebook … ostalo so bili zgolj nekajminutni intervali delovanja. Pred odhodom iz hotela si nisem mogel kaj, da ne bi “pustil dlake za seboj”. Osel gor ali dol. 
No, v Cannes smo šli na Vmworld, konferenco podjetja Vmware. To je bila seveda službena reč, zelo zanimiva in v celoti nič dolgočasna. Sicer kakor za koga. Martini, na primer, bi se v spomin vtisnil samo gigantski fondue.
Vse to se je sicer dogajalo že konec februarja in ves ta čas je trajala lenoba, kar se tiče pisanja na blog. Malo je sicer pomagalo tudi to, da se nič posebej dramatičnega ni zgodilo. Začel sem streljati s svojo pištolo in ker se nihče ni rodil s pištolo v roki, bo zgorelega še precej brezdimnega smodnika, preden bom “dobro” streljal. Saj ne streljam slabo, pa na bolje gre tudi, sem pa seveda silno daleč od “tekmovalnih” rezultatov.
Čeprav – nekaj pa se je le zgodilo. Včeraj sva šla s cerijem po službi en krog z RSom, nazaj grede 
je peljal on, da si je lahko nabral vtisov. Tak lep “petrolhead afternoon” sva imela. 
Današnji dan pa sem se pojal po okolici Vipave. Bila je strelska tekma, moja druga. Bes po streljanju je bore malo zalegel ob tistem prekletem vetru, ki smo ga imeli. Zeblo me je ko cucka. Bes je pa čisto na mestu – besen sem nase, ker sem zadnjih pet strelov hitel in jih zamočil. Bi imel že čisto soliden rezultat … 
