| … vsaj kar se poznega popoldneva in večera tiče. Spet Zbilje, tudi tokrat s Tejo, le da to pot proti večeru, pa tudi jedilnik je bil ravno obrnjen glede na prejšnji obisk. Vsekakor prijetno, sumim, da mi bodo take nedelje še v navado prišle.
Prikladno blizu je, umirjeno vzdušje, hidro-aviacija v jezeru … |
 |
 |
Kar se tiče pa glavnine dneva … emm … verjetno je dovolj, če napišem “Travian je kriv”. Začenjam razumeti Uroša, bojim se le, kam to pelje … (pri meni … do kam je to šlo v Uroševem primeru vem, od tod tudi bojazen).
Za sedaj hvala bogu ni tako daleč, da bi si nastavljal budilko na zvonenje sredi noči … in upam, da pri tem tudi ostane. Će ne … bo je*a. |
Monthly Archive for February, 2008
 |
Časa je spet več, posledično je fitness zelo reden. Dodatki … ti sodijo zraven. Malo hecna je le jutranja porcija tablet, ki sledi zajtrku. Ena proti visokemu pritisku, ena za … ne, ne, saj ne. Tri so omega3 oziroma po domače povedano – ribje olje. Največja je konkretna doza vitaminov, bela gram C vitamina kar tako, črna so pa antioksidanti.
Načeloma ni neke hude kemije … same fajn reči. |
9 ur spanca je super stvar. 
Včeraj obljubljeni program je pa tak:
- počepi (noge) - mrtvi dvig (hrbet) - potisk na ravni klopi (prsa) - potisk na poševni klopi (prsa) - military press (ramena) - overhead triceps extension (triceps) - barbell curl (biceps) - standing leg calf raise (meča) - incline crunch (trebuh)
To je to. Po dve seriji za vsako vajo, začetek pri 70% dobljenih maksimumov s prvega treninga, potem se pa postopno ta delež povečuje, nato pa menja vaje. 
Trening je včeraj trajal pičlih 50 minut. Še manj bi šlo, če ne bi čakal na proste klopi …
P.S.: se opravičujem za angleška imena pri določenih vajah. Dejansko jih ne znam prevesti. 
To je kratica za Hypertrophy-Specific Training. Ja, to je po dolgem času objava na temo fitnessa. Zamenjal sem program, ob izdatni pomoči Jureta, a.k.a. Mr. A. Ker je bilo zadnja dva tedna s treningi zelo ubogo, sem danes – sesut. Čisto sesut. Namesto fitnessa sem se učil nečesa, kar sem pozabil, še preden smo izvedeli za rezultate. Ampak ne bi o tem …
Ob prvem treningu naj bi določil maksimalne mase, na podlagi katerih v nadaljnih treningih jemlješ določene deleže teh mas. Zaradi omenjenih dveh tednov po mojem sploh nisem prišel do merodajnih rezultatov, ker sem pravzaprav še malo “načet” od ponedeljka. V petek vse skupaj ponovim, potem pa “by the book“.
Mr. A. je tudi dal prehranjevalne napotke. Približno 2300kcal dnevno, pri čemer je 200g beljakovin, 180g ogljikovih hidratov in nekje 80g maščob¹. Veliko, pri čemer seveda ne gre za svinjsko mast, pač pa je vir olivno olje, oreščki, ribje in laneno olje …
Aja katere vaje … ojoj, preveč utrujen … drugič. Grem spat.
¹ Mr. A. se je pri tem podatku vseeno najverjetneje uštel … ga bo potrebno ponovno povprašat. 
Pred časom sem že pisal, da sem od “dobre duše” dobil bowling kroglo. Dobil sem jo sicer res, ampak smo vsi pri tem pozabili na neugodno podrobnost – ker sem levičar, potrebno bi bilo zamašiti prav vse luknje in vrtati na novo … smola.
 |
Včeraj sem tako bil primoran kroglo hočeš nočeš kupit.  Vzel sem Stormov model Thunderstruck. Počiva v omari, seveda še ni zvrtana. Upam, da bo drugi teden.
Sicer je bilo pa danes na treningu za spoznanje manj slabo kot prejšnjič. Nihaj je sicer še vedno čisto v k*. |
Včerajšnja nedelja je bila preživeta tako, kot se spodobi … povsem izklopljeno. Od vsega. Martinčkanje ob zbiljskem jezeru s Tejo, bowling skupaj z nekim Travian pacientom (Urošem ) in Tejino kolegico. Nekaj slik za cedenje slin bo povsem zadoščalo.
  |
Na spodnji sliki je tudi lepo vidno, kako neugodno vpliva Travian. Kaj to naredi iz človeka! Svet se ti postavi na glavo. Nazoren primer: namesto rižote s parmezanom potem ješ parmezan z rižoto. Ampak to so Uroševi problemi … moji so bili manjkajoča oliva in kisla smetana na lazanji. Cela jeba, vem.
Ugotovitev: jutri na treningu bowlinga bo veliko dela. Vse gre za dva pina v desno. |
)
Zadnji teden ali še več je bil moj urnik sesut, celo fitness je zginil z njega, kar je zame že zelo redek primer. Bowling in podobne reči so seveda še toliko prej na hladno. V paketu starih grehov/preostalih izpitov je ostalo programiranje, ki sem se ga (najverjetneje?) rešil včeraj. Imam svoje pomisleke … predvsem sem nekaj zelo grdo napisal, čeprav kljub temu deluje … bah.
Ampak! Očitno obstajajo precej večji hlodi za programiranje. Kupil sem Adria Route, reč je potrebno prek spleta odkleniti. Avtorji so pa brati Hrvati. Po vpisu serijske številke in osnovnih podatkov (vendar ne še IDja garmina) se je prikazala napaka na strežniku. Uh oh. V glavo mi šine “pozdravi z Balkana”, začnem obžalovati, da nisem vzel verzije na SD kartici. Malo kasneje spet poskusim, pa mi njihova spletna aplikacija pove, da serijska številka ni veljavna ali pa je že uporabljena. Em? Blokirajo jo ob vnosu, vendar preden njihova aplikacija generira kodo in pošlje e-mail z njo. 
Debili. No, na mojo srečo so očitno (verjetno naknadno) doprogramirali, da se čez čas take serijske številke z nedokončanih primerov sprostijo, registracija je uspela.
Medtem sem že imel napisan mail za južne brate – seveda v angleščini. Meni nikoli ne pride na um, da bi se trudil s kako “hrvaščino” in mi hkrati ni jasno, zakaj Slovenci v splošnem to počno.
Še isti večer sem Adria Route uporabil za iskanje neke ulice v Celju, se fino obnese. Ampak vožnja tja … ojoj. Same omejitve “100″ in table z opozorili za radarsko merjenje hitrosti. Ko končno vidiš tablo za konec vseh omejitev, kmalu sledi še “stop cestnina”. Fuck off. 
