Včeraj sem dobil povezavo do spodnje animacije. Nagradno vprašanje se glasi … na katerih drogah je avtor? Ena pač ni dovolj, prav tako gotovo sodi zraven “zdrava” osnova psihičnih motenj.
Namig: prvi del je še najmanj defekten, sledeči so še bolj bolni …
Monthly Archive for January, 2008
Oh ja … neumnosti mi gredo po glavi, ker (še) ni sezona za motocross. Tako mi je v oko padla spodnja reč … luštna. 
Kako računalnikarja zaposliti? List papirja in na obe strani napis “obrni me”? Tako preprosto ravno ni, dosti težje pa vseeno ni – ena od možnosti je, da mu/nam na mizi pustite kako elektronsko napravico. V mojem primeru je bil prejšnji teden to Garmin Nüvi 760, ta teden pa T61. To, kar je bilo v boljših časih še IBM, sedaj je pa to samo še Lenovo.
| Oh ja. Pa vendar, vgrajena strojna oprema je dobra. Vista je še pred prvim zagonom letela dol s servisne particije kot je bila dolga in široka, gor je šel pa Linux.
Kmalu je nastalo to, kar je vidno na sliki desno. |
 |
Veliko voznikov ne razume koncepta prehitevanja, čeprav je vse tako zelo preprosto. Voziš z opazno večjo hitrostjo kot je ona, s katero tisti čas vozijo po voznem pasu. Posledica “opazno večje” hitrosti je prehitevanje, zaradi česar se levi pas imenuje prehitevalni. Povsem preprosto? Ne za vsakogar.
Zajeten del voznikov po prehitevalnem pasu vozi s komaj kaj višjo hitrostjo kot jo imajo vozila na voznem pasu. Prav plazijo se mimo, res! Posledično se vozniku, ki je še na voznem pasu in želi prehiteti nekoga pred seboj, med opazovanjem vzvratnega ogledala porajata po glavi dve vprašanji. Prvo je seveda “Ali me čaka?”, misleč, da gre za prijazno gesto plazečega se voznika na prehitevalnem pasu. Ker pa se frajer vseeno približuje, je takoj naslednje vprašanje “A bo to še danes?”.
Vse skupaj precej spominja na prehitevanje policijskega vozila – skoraj ga ni človeka, ki bi korajžno padel mimo, vsak skuša to narediti kar se da galantno, da ne bi policista premamilo …
Ampak dajte … ko vozite po prehitevalnem pasu, ne plavajte tam kot kup nesreče. Četudi boste imeli posledično hitrost nekaj več od dovoljene, bo vsaj okolica vedela, kaj nameravate. 
Nedelja je bila spet v znamenju zrezkov. Točneje “heart of rump”. Sicer se mi je zalomilo pri omaki (enostavno je nisem dobil, ne da sem jo zažgal 
), ampak ok …
Smisel objave? Enostavno. Ob sliki bo nekatere apetit minil (“surovo”), po drugi strani pa bo ostali delež bralcev postal lačen. En tak kandidat je že Einherjar.
Prvim sožalje, drugim pa dober tek!
Robi me je danes osrečil s tole povezavo. Nisem si sicer vzel časa za ustvarjanje mnenja, čemu to spletišče služi, me je pa zabaval ta del:
Sejk si je skupaj s sodelavcem priskrbel dovoljšno zalogo teina, ki jima krajša čas med delom.
Fajn. Kaj si Google o tem misli, je razvidno z naslova tega zapisa …
Opomba: piscem je treba priznati, ne samo da niso ignorirali, hitro so ukrepali in popravili. Hvala. 
 |
S sodelavcem Žanom zadnje čase veselo skupaj pijeva čaj. Ker je v drugem oddelku, se skoraj samo takrat vidiva. Kakorkoli že, priskrbela sva si dovoljšno zalogo čajev. 200g China Gunpowderja (pretežno zame), 150g dveh aromatiziranih čajev (pretežno zanj). Raje imam močnejše in neizprijene reči.
Za en čas menda bo … sicer pa – Cha ima obnovljive zaloge. |
