Monthly Archive for December, 2007
Zadnje dni nekam pogosto delam izreze zaslonskih slik in jih shranjujem kot *_wtf.jpg … ampak tale s tega večera preseže vse. Tisti, ki poznate Einherjarja, boste vedeli, da česa takega človek ne vidi vsak dan …
Kakorkoli že, pred spanjem sem pogledal na Facebook. Ja, vem, odvisniki … Ampak! Med novicami opazim tole:
Revež se je zagotovo zmotil/zaklikal, to mu nikakor ni podobno … 
Joj, tole je že tako predvidljivo postalo … Pravkar sem videl anketo in takoj vedel, kaj bo prevladovalo! In ja, dogodki so še bolj trapasto izbrani kot so bile osebe nekaj dni nazaj.
Ne toliko let nazaj je bila osebnost in dogodek leta Kalimero. Ni težko ugotoviti, katerega politika mislim s tem … 
Nekdo očitno skuša zapolniti vrzel …
Verjetno je kriv famozni veseli december, drugače si ne znam razlagati. Mene je na rit vrgla novica v Financah, Einherjar pa je veselo novico opazil na Siolovi strani. O najboljših sosedih. Ne, ne mislim Zokija, pač pa na družino s Trojan.
Kot da bi se kdo zaje*aval – prej sem jih imel nekaj kilometrov proč od vikenda, sedaj jih imam pa nekaj kilometrov proč od doma. Ja hvala, no! Vzpodbudno je dejstvo, da je v sedanjem primeru policijska postaja dosti bližje, tako da bodo tukaj morda morali dati mir. Ravno zaradi tega seveda obstaja možnost, da bodo to tu prodali in bi jih spet dobili na vrat na Dolenjskem.
Naslednjič, ko se bom peljal proti Kranju, bi torej moral opaziti novo rezidenco Strojanovih. Priznam, malo zavidam Juretu terenca s cevno zaščito.
Mimogrede, v Financah jim pripisujejo 400% dobiček, resnica je gotovo še bolj bizarna, ker njihovo prejšnje zemljišče niti v sanjah ni vredno 70-100k€. Bo kdo rekel, kaj se s tem obremenjujem, Finance omenjajo “neznanega dobrotnika”. Ta naj bi plačal razliko v ceni. Ja, itak! Ha! Nekaj mi pravi, da to z “dobrotnikom” paše v predalček “lahko je s tujim po koprivah mahat” … dvomim, da se motim. 
Na 24ur.com vsake toliko časa vseeno grem, čeprav obstaja vrsta vzrokov za to, da to spletišče ne spada med moje priljubljene. Sem pa tja te s čim presenetijo, kot po pravilu seveda negativno. No, danes sem videl rezultate ankete za tujo medijsko osebnost leta. Poglejte rezultate in pa število glasov – za kar velik vzorec gre. Lahko bi postavil celo vrsto vprašanj, ampak se da vse strniti v: WTF?
P.S.: Res je, tudi izbira kandidatov je zabavna …
Kmalu bo Coca Cola day, pa silvestrovo, za katerega se prenekateri mečejo ob tla med tuhtanjem, kje neki bodo. Fajn. Jaz sem kajpada tudi že malo dopustniško razpoložen, vendar nikakor z željo po zimskem spanju ali čem takem.
Danes recimo, bom po več letih vadil eskimo tehniko, ali bolje – na novo se nameravam naučiti tega. Kake posebne lenobe ne bo niti naslednji teden, edino morda lenoba kar se tiče tega bloga. Že ta teden je z objavami bolj žalost.
Ko ravno pišem novo objavo, lahko izkoristim priliko in vsem zaželim supefakingkul praznike. Vem, reč je stara. Ampak še vedno fajn. 
V soboto sva šla s prijateljem Damjanom v restavracijo Don Felipe. “Zapit” moj rojstni dan. Sicer sva jedla, ne pila, ampak to ni bistveno. Oba sva naročila argentinski roastbeef z rukolo, pečeno je bilo super …
Vendar ko sva dobila precej majhna krožnika, je bilo gor malo rukole s kalčki, na njej pa koščki tega zrezka. Vsega skupaj je bilo nekje dva- do tri-krat premalo. Cepec, nisem naročil priloge, ker sem pričakoval kakih 400g mesa. Napaka. Bom naslednjič. 
Naslednja misel je bila, da bom nadoknadil s sladico. Izmed možnosti, ki jih je zdrdral natakar, sem izbral jabolčno pito, ker mi je zvenelo najbolj “konkretno”. Damjan je naročil neko vanilijevo kremo, dobil jo je v smešno majhnem kozarčku. Prizor sem seveda moral slikati.
Zvečer sem en čas bil na Motosvetovi zabavi, je bilo lepo videti stare obraze po dolgem času. Tam mi je Einherjar slikovito opisal, kake zrezke pečejo Pod Lipco. Sploh še nisem bil tam, pa je reč od mene oddaljena kakih 10-15min hoje. Na drugi strani obvoznice je. Gre še kak mesožer zraven? Opozorilo: baje tam že medium rare precej neradi spečejo, za kako bolj občutljivo žensko … 
Nedelja ni bila tako uspešna kar se tiče prehranjevanja. Namesto zrezka (zrezčiča) za 15€ je bil McChicken v McShitu. Z Nino sva tavala po mestu zvečer, moja običajna Hy-Pro rezerva zaradi mraza niti približno ni zadoščala. Zanimiv kontrast … hamburger je bil seveda podn podna. Še celo malo pikantno je postalo, pred leti ko sem nazadnje to jedel, ni bilo … No, sranje je bilo že prej in sranje je tudi sedaj.
Razen, če ugotovim, da naročene velikosti niso ustrezne, seveda. Tudi jaz sem podlegel Matejini skušnjavi, le da za razliko od nje, meni ni prav nič žal. Mi je prav žal … not.
