Cyc-ev blog

Danes sem bil v Areni s kolegom, potrebno je bilo zvrtati novo luknjo … za palec. Lahko da se mi je dlan spremenila malo, nekaj je bilo pa gotovo tudi od začetka narobe narejeno.

Skušam se naučit metat kroglo tako, da je s palcem nikakor ne stisnem. Ker sem prej leto ali dve to počel narobe, se je težko odvaditi. Posledica stiskanja je pa ta, da krogla takrat ne gre z roke dol, ker je luknja za palec tako tesna – kar tudi mora biti. To bi teoretično lahko bil razlog za kako blamažo … ampak tako hudo spet ni. Vsekakor pa – vaja dela mojstra … ali kako že?

Tako sem danes delal s tem kolegom, ki je pravzaprav trener, čisto osnovne vaje. Vendar bo odpravljanje narobe naučenega trajalo … nikakor ne gre to čez noč.

Iz ženskih krogov sem, kajpada z dobršnjo mero privoščljivosti, dobil sliko Groharjeve Sanje – opremljene s celulitom. Bojda z Liscine modne revije. Saj veste – to je tista (hmm pevka?), ki smo se ji režali ob gledanju “Boljša sem od nje“.

Ob iskanju tega filmčka oziroma “pesmi” na YouTube pa sem opazil še posnetek s slikanja za Lisco. Sedaj se postavi vprašanje: kje je celulit s slike? David Copperfield? Morda je pa ona žoga, ki jo drži v roki, s tem napolnjena?
Fascinantno, kaj se da z ustrezno osvetlitvijo naredit.

Na, pa sem se še hvalil, da o računalniških rečeh ne bom tu gori pisaril … ampak kaj, ko je tale reč celo koristna. Meni je všeč. iGoogle, namreč. Do predvčerajšnjim se mi še sanjalo ni, da sploh obstaja, dobršnjo krivdo za to pa nosi privzeta stran Firefoxa.
Tako mi je bila povezava na iGoogle skrita večino časa, opazil pa sem jo šele med uporabo Googla na službenem izobraževanju ta teden. Zadeva omogoča, da si nastavimo prikaz iz raznovrstnih gradnikov. Ti lahko prikazujejo koristne informacije ali pa povsem trapaste reči, kot je pregled najbolj gledanih filmčkov na YouTube.

Še namig – uporabljajte angleško različico Googla, daje dosti boljše zadetke, ker ne skuša na vsak način dobiti slovenskih strani.

Čudni dnevi so zadnje čase. Kljub zadostni količini spanja, je bilo danes popoldne izjemno težko ostati buden. Poiskal sem si kavni avtomat, kratka kava je kolikor toliko rešila težavo.
Čim so možganske celice začele normalno funkcionirati, sem stopil v stik z Juretom. Pogovor je bil približno tak:

cyc: Jure, ti nimaš slučajno kakih kofeinskih tablet, ne? Jure: razen 200mg cyc: Tell me more. [... kmalu ...] cyc: Kupim. Jure: Parbeleženo. Danes je bilo več sreče, primopredaja je bila hitro izvedena, škatla energijskih ploščic je pa prav tako prišla zraven. To z drugimi besedami pomeni, da je rešen problem prehranjevanja v preostalih dneh službenega izobraževanja. Fino fajn. Če grem malo bolj zgodaj spat, tudi ne bi škodilo, če prav pomislim …

Zgornje vprašanje pogosto dobim, čim nekdo izve za enega izmed mojih hobijev – motocross. Pa mi je vedno tako hecno … po navadi se nasmehnem in osebo vprašam, če smuča. Ker je zaradi pogostosti tega športa v večini primerov odgovor pritrdilen, sledi moje vprašanje: “A na Zlato lisico kaj greš – tekmovat?”
Večina misli, da se pri motocrossu pač “malo pelješ”. Kot da bi šel na maraton Franja. Poskrbiš za kondicijo in nimaš česa zgrešit. Vožnje kolesa se tako ali tako navadiš že kot otrok. Z motocrossom je seveda drugače. V državnem prvenstvu vozijo taki, ki so na motocross motorju od take starosti, kot so njihovi vrstniki na kolesih. V razredu do 125cc vozijo fantje med 16 in 18 leti in imajo za seboj po navadi precej več kot deset let motocrossa.
Imamo sicer Akrapovič pokal, kjer je razred R2 namenjen amaterjem, pa še tam so fantje s kar dolgim stažem. Ker sem v tem hobiju šele eno leto (hard enduro je čist druga žvau), kajpada tudi na Akrapovič pokal ne rinem. Točneje – tam sem samo med sodniki, na domači progi v Šentvidu pri Stični. Tudi te tekme so imeniten magnet za poškodbe. Vožnja v skupini na nož seveda drastično poveča možnost padcev. Ti so celo redni, zaradi števila ostalih voznikov na progi smo pa konec koncev tam sodniki. Da kdo koga ne povozi …
Prijatelj si je na tekmi za Akrapovič pokal na domačem terenu izpahnil ramo. Seveda ni nič tragičnega, edino dva meseca se ne more voziti. To posledično pomeni, da je sezono s tem tudi zaključil (to je bilo septembra), mimogrede me je pa še povprašal, če bi kupil njegov dirkalnik. S tremi “delovnimi urami”.
Če dva meseca počivanja postavim v perspektivo: dva meseca nič fitnessa (in vsega ostalega )… Ne, res ne vidim smisla. Še naprej se bom vozil za lastno veselje. Bom pa prilagodil fitness treninge tako, da bodo dejansko tudi kaj koristili kot priprava na motocross sezono. O ja, BCAA bomo zobali, že vidim …

Na 24ur.com in podobnih virih je že dlje časa glavna tema to, da naj bi nam šlo čedalje slabše. Ne vem, ne vem, trgovine pa rastejo kot gobe po dežju? Evo, Hofer je sedaj dobesedno za vogalom! To je zame več kot krasno.

Kajuhova je meni kakorkoli obračam “s poti”, ne glede na to, kam grem. Po tiste dve reči, po kateri grem v Hoferja, sem moral iti dejansko posebej tja. Vem, da je že nekaj tednov odprt Hofer na Gerbičevi, kar je v neposredni bližini moje službe. Ker vem, da je bilo ob odprtju – spet – takorekoč mesarsko klanje in cela norišnica, sem “malo” počakal.

Ta “malo” je trajal do danes, ko sem se tja spokal po svoj ljubi artikel – skuto. Kot po navadi, sem jo vzel tri kilograme, kar ob zmerni porabi zdrži približno en teden. Sicer pa štiri dni. Hec te “skute” oz. cottage cheese-a ni morda cena, pač pa okus. Za razliko od nepasirane skute, se da zadevo dejansko brez težav zmazati za “medmalico”. Za malico je četrt kile pač premalo. Praktično! Aja – ta druga reč od tam … tisti smuč, par objav nazaj. Fin, nemasten.

Da pa bo zadoščeno še informativnosti tega zapisa: reč na 100g vsebuje 11g beljakovin in dobre štiri grame ogljikovih hidratov, od katerih je skoraj vse sladkor. Smola … to je davek na užitnost. Maščob je pa manj kot za gram.

Prav zanimivo, kako ti lahko eno tako šolanje, ki ti sesuje sistem prehranjevanja, sesuje še treninge. Prisili te, da shake šele v garderobi fitnessa spiješ. Pravzaprav – jutri ga bom že na Telekomu, kjer poteka šolanje, mi je prav žal …
No, posledično med pitjem in treningom ni minilo 15 minut, užitek je pa nepopisen. Stalno razmišljaš, a bo treba iti do WCja ali ne. Slabost, pa to. Pa niti trening za noge ni bil – tam je to nekako normalno. Celo lep del treninga za trebušne mišice sem črtal, ker so tiste vaje situacijo poslabšale. Škoda bi bilo izolata. Užitek pa še kar traja. Večerja bo očitno pozna.

Kolcamoža danes ni bilo. Je pa polepšala dan kartica z Mallorce.