Cyc-ev blog

Odkar si kdaj pa kdaj privoščim nekoliko hitrejšo vožnjo (vendar nikoli v naseljih!), opažam precej moteč vzorec obnašanja na cestah. No – teh motečih vzorcev je na kupe, o marsikaterem sem tu že jamral, ampak tokrat imam v mislih izključno avtoceste in ceste rezervirane za motorna vozila z dvema pasovoma za vožnjo v eno smer.

Ne vem sicer še kje je razlog za ta pojav, ampak vozniki volkswagnovih avtomobilov z dizelskimi motorji kažejo veliko, veliko manj veselja za umikanje s prehitevalnega pasu kot vsi ostali. Zdi se celo, da to veselje še dodatno pada z naraščanjem števila rdečih črk v oznaki “TDI”?! Da ne bo pomote – nimam v mislih situacije, ko je promet tako gost, da sta tako na voznem kot prehitevalnem pasu pravzaprav dve strnjeni koloni. Gre torej za čisto ignoriranje dejstva, da je nekdo pripeljal se “precej” hitreje in verjetno namerava v podobnem tempu vožnjo tudi nadaljevati – če bi se le ponosni lastnik TDI-ja spravil malo bolj odločno prehitevati … in prehitevanje tudi končati.

Za to aroganco imamo sicer v mojem primeru najmanj dve možnosti. Ena je ta, da v vzvratnem ogledalu vidijo bolj športen avto in se iz principa ne umaknejo v prepričanju, da hitrejšega vozila od njihovega traktorja ne sme biti. Druga možnost je pa seveda ta, da lastnik najbolj zaželjenega voza na vasi v vzvratnem ogledalu vidi “pač clia” in iz tega izlušči, da je on “ta hiter”. V tem primeru to hkrati pomeni tudi to, da je ta(k) voznik nevaren okolici iz preprostega razloga, ker ne opazuje prometa okoli sebe. Hitrejša vozila za njim verjetno niso edina, ki jih ne opazi …

Če za menoj pripelje avto z veliko višjo hitrostjo od moje trenutne, se umaknem nazaj na vozni pas, če le imam prostor. Pri tem mi ne pade “krona z glave”. A bi se tega preprostega kulturnega vzorca lahko držali še ostali? Prosim?!

Kdor je dobil vtis, da bere jamranje bedaka, ki se ti prilepi zadaj, ne meneč se za varnostno razdaljo, je dobil napačen vtis. Varnostne razdalje se držim, prav tako ne svetim napol spečemu pred seboj z dolgimi lučmi. Verjetno je to razlog, da te paciente potem gledam pred seboj na prehitevalnem pasu čez cel višnjegorski klanec …

Aja! Višek idiotizma me je čakal onkraj vrha, na klancu navzdol. Na prehitevalnem pasu je bil enoprostorec, njegov voznik je imel pa še dosti hujše težave sam s seboj kot zgoraj omenjeni. Na voznem pasu namreč približno tristo metrov pred njim ni bilo nikogar, za njim pa z izjemo mene prav tako ne. Da bi bil vic še boljši, so možakarju gorele zavorne luči! Pa ne zaradi tega, ker bi bil morda prehiter … ne s stališča fizike ne s stališča ZVCP. Pač, mencal je na prehitevalnem pasu.

No, to bi bilo z jamranjem za danes vse. Hvala za potrpežljivost ob izgubi časa.

Včeraj oziroma danes ponoči sem bil po zelo dolgem času v centru mesta. Hoteli smo na pijačo. Ob enih zjutraj. Niti slutili nismo, da bi to utegnilo biti problematično … pa je bilo. Celotna stara Ljubljana je bila že veselo zaprta.

Če je bilo pri kakem pubu še kaj življenja, so bili to natakarji, ki so pometali in pospravljali stole. Ob enih zjutraj! Edina odprta reč je bil Skelet, ki pa je bil posledično seveda – poln.

Kaj je narobe s tem mestom? Arena bi bila odprta do dveh, pubi se očitno zaprejo ob enih … edino traparije tipa Tramontana in Bachus so bile odprte. Verjetno mi ni treba poudarjati, da nam ni padlo na kraj pameti, da bi šli tja … nekako nam tovrstne reči niso pri srcu. Še posebej Tramontana …

Zaspano mesto, klinc pa taka prestolnica.

Slava jim! Resnično! Končno imam o čem pisati … rešili so me iz neznanske zagate. Sicer je to lep primer, zakaj je za državo vseeno bolje, da je nekdo prijavljen na zavodu za zaposlovanje. Četudi je tako v breme drugih, vsaj škode ne delajo s svojim delom. To za določene uradnike, svetovalce in podobno šaro seveda ne velja.

Malo prej mi je prišla v roke nova Motorevija, kjer so objavljene kazni za določene prekrške ZVCP. Stvar sicer ni nova, o tem čivkajo že vrabci in celo jaz sem o tem že pisal. Vseeno, ko človek pred seboj dobi lično tabelo z evrskimi postavkami, pač pogleda in se čudi. In čuditi se da marsičemu!

Tule je za začetek nekaj izvlečkov – najprej prekoračitve hitrosti:

Nenavadno, kajne? Vendar je stvar jasna – ker policistov ni na cestah upajo, da bodo take zagrožene kazni pomagale. Pa seveda ne bodo, zagroženo je lahko tudi sekanje desne noge, dokler se bo to redko sankcioniralo, bo imelo zanemarljiv vpliv. Tu se pa mojstrovina šele dobro začne. Kmalu v tabeli opazimo, kakšna je zagrožena kazen za vožnjo pod vplivom alkohola in drog:

Res je, vožnja pod vplivom alkohola ali mamil vas bo stala manj kot – na primer – vožnja z 91km/h po Dunajski cesti. Vprašanje tedna se torej glasi – kak inteligenčni kvocient ima oseba, ki se je tega domislila? Vprašanje meseca je še dosti bolj pereče – zakaj ta oseba ni prijavljena raje na zavodu za zaposlovanje?

Če se kdo ob branju tega privoščljivo nasmiha, ker predvideva, da mi je zavrela kri – saj vendar kupujem RS-a – vas lahko potolažim: figo me briga. Res! Po mestu vozim umirjeno, izven naselja pa na relacijah, kjer si dam duška, še ni stopila policistova noga. Poleg tega je tu še trik – dosti več od omejitve ne grem, bistveno pa je, da manj tudi ne. Niti v ostrih ovinkih.

Ampak kljub temu – resnično me zanima, kateri bolni um je določil tako razmerje med kaznimi. Bom poskusil dognat in če izvem, objavim na blogu. Če bo potem Google ob iskanju za “idiot” vrgel ven še tisti priimek, bo cilj dosežen.

Veliko voznikov ne razume koncepta prehitevanja, čeprav je vse tako zelo preprosto. Voziš z opazno večjo hitrostjo kot je ona, s katero tisti čas vozijo po voznem pasu. Posledica “opazno večje” hitrosti je prehitevanje, zaradi česar se levi pas imenuje prehitevalni. Povsem preprosto? Ne za vsakogar.
Zajeten del voznikov po prehitevalnem pasu vozi s komaj kaj višjo hitrostjo kot jo imajo vozila na voznem pasu. Prav plazijo se mimo, res! Posledično se vozniku, ki je še na voznem pasu in želi prehiteti nekoga pred seboj, med opazovanjem vzvratnega ogledala porajata po glavi dve vprašanji. Prvo je seveda “Ali me čaka?”, misleč, da gre za prijazno gesto plazečega se voznika na prehitevalnem pasu. Ker pa se frajer vseeno približuje, je takoj naslednje vprašanje “A bo to še danes?”.
Vse skupaj precej spominja na prehitevanje policijskega vozila – skoraj ga ni človeka, ki bi korajžno padel mimo, vsak skuša to narediti kar se da galantno, da ne bi policista premamilo …

Ampak dajte … ko vozite po prehitevalnem pasu, ne plavajte tam kot kup nesreče. Četudi boste imeli posledično hitrost nekaj več od dovoljene, bo vsaj okolica vedela, kaj nameravate.

Verjetno je kriv famozni veseli december, drugače si ne znam razlagati. Mene je na rit vrgla novica v Financah, Einherjar pa je veselo novico opazil na Siolovi strani. O najboljših sosedih. Ne, ne mislim Zokija, pač pa na družino s Trojan.
Kot da bi se kdo zaje*aval – prej sem jih imel nekaj kilometrov proč od vikenda, sedaj jih imam pa nekaj kilometrov proč od doma. Ja hvala, no! Vzpodbudno je dejstvo, da je v sedanjem primeru policijska postaja dosti bližje, tako da bodo tukaj morda morali dati mir. Ravno zaradi tega seveda obstaja možnost, da bodo to tu prodali in bi jih spet dobili na vrat na Dolenjskem.

Naslednjič, ko se bom peljal proti Kranju, bi torej moral opaziti novo rezidenco Strojanovih. Priznam, malo zavidam Juretu terenca s cevno zaščito.

Mimogrede, v Financah jim pripisujejo 400% dobiček, resnica je gotovo še bolj bizarna, ker njihovo prejšnje zemljišče niti v sanjah ni vredno 70-100k€. Bo kdo rekel, kaj se s tem obremenjujem, Finance omenjajo “neznanega dobrotnika”. Ta naj bi plačal razliko v ceni. Ja, itak! Ha! Nekaj mi pravi, da to z “dobrotnikom” paše v predalček “lahko je s tujim po koprivah mahat” … dvomim, da se motim.

Včeraj je bil čuden dan. Za dobro jutro sem na 24ur.com videl tole novico. Sprva mi je zavrela kri, a sem se kmalu pomiril, saj gre vendar za 24ur.com. Saj veste kake so pogosto tam novice – vzete iz konteksta in napihnjene. Danes sem pa izbrskal še bolj ali manj isto, vendar na Dnevnikovi strani.
Saj tudi ta vir ni med mojimi priljubljenimi, pa vendar, reč postaja resna. Vse skupaj je sicer še v oblakih in ni dosti določenega. Govori se o puščanju vozil ob obvoznici in nadaljevanju vožnje z avtobusom. Ta del še ni tako mimo, vendar – kje pa so ta parkirišča? Samo na Dolgem mostu je eno. V mojem primeru – izvoz Ljubljana – Bežigrad, ga ni. Avto imam v garaži WTC, kar sicer je ob obvoznici, vendar nisem prepričan, da ne bo kaka dovolj velika skupina cepcev poskrbela, da bi se to štelo že za “vstop” v mesto.

Če bodo stanovalci morali plačevati takse za to, da bodo lahko lasten avto pripeljali do lastnega parkirišča, je to norost. Nasploh se mi zdi pa ta zamisel s takso na vstop v mesto brca v temo, ravno zaradi vprašanja kaj z ljudmi, ki v mestu živijo. Ali nenadoma pravzaprav ne bodo smeli imeti avta, ker bi bilo pregrešno drago, da bi ga pripeljali v svojo garažo? Nekdo je očitno bil na nedovoljenih substancah, da je to ven prišlo …

Jaz vidim rešitev drugje. Poleg zelo izboljšanega mestnega prometa, ki ga sicer obljubljajo, bi ta moral biti “zastonj” za prebivalce mesta oziroma bi ga prebivalci mesta plačevali na isti način, kot ono novoletno razsvetljavo. Tako bi v primeru dobro delujočega javnega prevoza marsikdo šel z avtobusom, saj bi bil tako ali tako zastonj. Dodaten ukrep pa ne bi bila taksa na vstop v mesto z avtom, pač pa zelo velik davek za parkiranje. Vsa parkirna mesta, ki ne bi bila v lasti prebivalcev, bi morala imeti zelo visoko ceno, brezplačnih parkirišč ne bi bilo, pa je. Svoje bi dosegli – v mesto se po navadi ne bi vozili, ker bi bilo parkiranje drago, javni prevoz pa zastonj. Prebivalci pa bi lahko brez komplikacij svoj avto pripeljali v svojo garažo, hkrati pa ga ne bi uporabljali za kratke vožnje po mestu. A ni to pametneje od nekih taks za vstop v mesto?!

V pisanje tegale zapisa me je spravila tale objava. Sicer sem avtorju napisal že dolg komentar nekaj dni nazaj, pa se očitno ni strinjal z vsebino. Morda je bila neprijetna, ali pa samo ne mara komentarjev …

Vsi vrli vozim-po-omejitvah-vozniki, ki mislite, da zaradi doslednega upoštevanja hitrostnih omejitev posledično dobro in varno vozite – kaj je z vami? Avtorju zgornjega zapisa je sicer treba v marsičem dati prav, vendar je v njegovi objavi toliko pretiravanja, da ni za nikamor …

Že takoj v prvem delu zapisa se da prebrati, da bi polovici vzel vozniško dovoljenje. Res bi ga tudi sam vzel precejšnjemu deležu voznikov, ampak govoriti o polovici je že “malo pretirano”. Če je to mišljeno resno, brez pretiravanja, se ne morem znebiti suma, da je avtor eden tistih 70km/h voznikov, ki so med najbolj nevarnimi v prometu.
Danes sem se spet za enim takim pacientom peljal. Pravzaprav – smo se peljali. Cela kolona. Ta je bil začuda tak, da je za spoznanje vseeno zmanjšal hitrost čez vasi – na 60km/h – ampak izven naselja je bilo pa 70km/h. Ja, danes je nedelja. Za vse, ki bi še isti dan radi kam prišli, je to moteče, milo rečeno. Poleg tega je pa to nevarno, ker je jasno, da bo tak voznik prehitevan. Prehitevanje je pa stvar, ki zna vse skupaj napravit bistveno bolj nevarno, kot če bi vsi tisti “divjaki” zadaj lahko peljali 100km/h.

Glede prečkanja železniških tirov ima avtor omenjenega zapisa prav – sklepam, da misli na prehode z Andrejevim križem. Ko je pred kratkim prišlo do hude nesreče na takem prehodu in so krivca iskali vsepovsod, tudi meni ni bilo najbolj jasno … Edino, česar sem se lahko spomnil je, da je morda zaradi sonca lahko prehod slabo viden in posledično kdo na slepo prečka tire.
Meni najbolj fascinanten del zapisa je pa gotovo tisti o policistih. Moral sem ga dvakrat prebrati, da sem se prepričal, če ne gre morda za sarkazem. Tole je citat:

“Ljudje, predpisi niso sami sebi namen, policija ne zaustavlja voznikov, da bi pobirala kazni, malo vec vedo, kje se morajo postaviti in kontrolirati promet …”

A?! Tu je možno samo dvoje (če odmislim možnost, da se avtor zapisa norca dela) – ali je to napisal policist ali gre pa za naivnost. Vse te kontrole hitrosti zajamejo pretežno voznike, ki gredo 10-30km/h več od dovoljene hitrosti. Ekstreme samo izjemoma ujamejo, sploh pa meritev hitrosti niti ni merodajna. Z drugimi besedami: če kdo vozi po omejitvah, še ne pomeni, da je varen. Bo pa pas menjal brez smerokaza in snel koga …

Meni se zdi edini način – če govorimo o kurativi, na preventivo oz. vzgojo (mladi vozniki!) zgleda nihče ne misli? – za izboljšanje varnosti na naših cestah to, da se za nekajkrat poveča število policistov na motorjih. Namesto da jih imajo povečini samo za spremstva velikih živin, naj se fantje vozijo naokoli. Bodo videli vse živo, pa sploh ni treba da pri tem hitrost merijo! Še bolje bi bilo, če bi obstajale take enote v civilu. Radarja ne potrebujejo, namesto tega raje širokokotno kamero in “liziko”.
Edino na ta način bi polovili dejansko nevarne voznike, z boljšo vzgojo bi lahko preprečili, da bi bili mladi vozniki kaj bolj podkovani od marsikaterega starega. Polni izkušenj seveda še ne morejo biti, ampak, če bodo znali peljati po krožiščih in vedno nakazovali smer, bo že nekaj …

Že nekaj dni po pisanju prejšnje objave o tej temi sem opazil, da sem par reči izpustil. Gre pa za stvari, ki bi glede na prej naštete lahko spadale na “višji nivo”. Oziroma z drugimi besedami – tistim s težavami iz prvega prispevka bo tole čista znansvena fantastika.

Prvi primer je uporaba besede “pismeno”. Nekdo da se je “pismeno opravičil”. Ali pa “izpit je pismen”. Ha? Kaj naj bi to pomenilo – da izpit zna pisati, je torej pismen? Seveda bi bilo prav “pisno opravičil” in “izpit je pisni”. Naslednji primer, ki se ga da slišati tudi na nacionalni televiziji je besedna zveza “se oproščam”. Hecno, ne? Komu lahko nekaj oprostiš, sam se pa kvečjemu komu opravičiš. Super uporaba je tudi “Išče se ta-in-ta”. Sam sebe išče? Kot najstniki, ki “se iščejo”? Raba trpnika (pasiva) je tu neustrezna. Še zadnji primer v tem nadaljevalnem prispevku je pa beseda “računalničar”. Seveda je to narobe in seveda je pravilno “računalnikar”, vendar pravilne verzije skorajda ne vidim v rabi. Če kdo dvomi v to … gre za srbizem, enak primer bi bila beseda “avtomehaničar”, ki je pa očitno neslovenska – slovenska oblika je “avtomehanik(ar)”. Protiprimer bi lahko bila beseda “železničar”, vendar gre za staro besedo, ki je nastala v duhu stapljanja z južnimi narodi. Ker je tako uveljavljena, je taka kot je. Ni pa tvorjena po slovenskih pravilih.

Če se nabere dovolj novega gradiva, rade volje postrežem z novim nadaljevanjem.

Oh, crap! Danes me je sodelavec spomnil na članek iz Sobotne priloge Dela izpred večih tednov – verjetno gre za dober mesec. Gre za na hojladri napisano pesnitev o grdih motoristih, ki se pojajo po Pohorju, poln posploševanja, polresnic in neresnic. Tiste dni sem dejansko napisal komentar na vse skupaj, vendar sem želel, da svoje mnenje poda Schnuy. Čas je bil nadvse neugoden, Mateja je bila na dopustu, potem sem pa jaz na vse skupaj pozabil. Ker zadnje dni nimam hudo veliko časa in tale blog precej zanemarjam, sem se odločil tisti famozni sestavek kar semle prilepit. Seveda le, če članek, na katerega se zapis nanaša, najdem kje na spletu. No – našel sem ga, tule je. Na voljo je tudi na Delovi spletni strani, vendar je plačljiv … kar pomeni, da zadeve na oni prvi povezavi ne bi smelo biti. Ampak to ni moj problem. Odgovor za pisma bralcev, ki ga nikoli nisem poslal, je pa v sledečih vrsticah …

Divji zahod v osrčju zavarovanega območja

Sprva z zanimanjem, nato pa s čedalje večjim začudenjem sem prebral članek z zgornjim naslovom in si ne morem kaj, da se ne bi oglasil s komentarjem. V članku je precej polresnic, marsikaj je pa tudi prenapihnjeno. Čisto verjamem, da je tako članek ostalim bralcem bolj zanimiv, ampak je potem prav, da se sliši še koga z nasprotne strani.

Čeprav praktično cel članek govori o motoristih, nikjer nisem zasledil, da bi avtor kakega motorista pobaral o vsem skupaj. Slikal jih očitno kljub temu je. Menda se jih ni bal? Omenjeno je, da gre za motoriste srednjih let, zraven pa piše, da naj bi grozili s požigom? Ta je pa, milorečeno, malo bosa …

Da v članku ne bo vse kot bi moralo biti, sem videl že ob besedi “motokros”. Laiku se motokros in hard enduro res zdita ena in ista stvar, pa nista. V podrobnosti se ne bi spuščal, gre pa za dejstvo, da motokros motorji za premagovanje brezpotij “niso najbolj primerni”. Razlog ne tiči v glasnosti, pač pa v tem, kje agregat motocikla razvije moč. Če avtor članka tega ne ve, še ne pomeni, da tega ne vedo motoristi. Zato za vožnjo po gozdnih cestah, vlakah in, da, nekateri gotovo tudi po brezpotjih, uporabljajo t.i. “hard enduro”. To ni iskanje dlake v jajcu! To pomeni, da gre za motorna kolesa, ki so povsem legalna za vožnjo po cestah (kamor sodijo tudi gozdne ceste). Glasnost je manjša kot pri motockros dirkalnikih, dvotaktnikov pa celo v motocrossu takorekoč ni več, pri hard enduru pa še manj. To velik del pisanja o olju in smradu v članku postavi na laž. Posledično vsaka motorna žaga smrdi bistveno bolj kot tak terenski motocikel. Poleg tega je v članku precej trditev, ki sicer držijo za motorne sani, za motocikle pa ne. Članek je pa (namerno?) tako napisan, da ni povsem jasno, o čem avtor tisti hip sploh piše.

Ker sem še lani v “hard enduro” vodah bil tudi sam (zaradi lastne varnosti sem presedlal na motokros motor in njim namenjene proge), mi je povsem jasno tudi to, da je del članka o objestnosti motoristov pretiravanje in posploševanje. Razlog je povsem preprost. S takimi motorji se prav daleč ne da priti. Gorenjec se ne bo hodil po dolenjskih hostah vozit in obratno. To pomeni, da so hard enduraši omejeni na določeno okolico, iz česar nujno sledi, da se bodo tja vračali. Verjemite, da je takemu človeku zadnja želja, da se komu zameri, ker dobro ve, da se bo tja vrnil. In vsi vemo za primer z napeto pletenico med drevjem …

V letih voženj po dolenjskih hostah nisem imel enega samega konflikta, ne z lastniki zemljišč, ne z gozdarji. Srečeval sem oboje, lovcev pa hvala Bogu ne. Vem, da smo taki ljubitelji terenskih motociklov v večini. Gotovo so med nami črne ovce, o tem ne gre dvomiti. Vendar pa – črne ovce so čisto povsod. Poleg tega sem v omenjenih letih imel priliko na lastne oči videti, koliko resnice je v trditvi, da motorna kolesa plašijo živali. To je – mit. Ne bežijo nič bolj, kot ob sprehajalcih. če sploh. Veverico sem videl na vsega štiri metre, ob prižganem motorju. Ni se pustila motiti. Srnjad se je sicer umaknila, vendar se ji pretirano ni mudilo. Nisem bil zelene barve …

Z nekaj čuta za naravo in obzirnostjo ni s tem športom (hard endurom) prav nič narobe. Črnih ovc med nami se pa s takimi posplošujočimi članki prav gotovo ne bomo rešili. Pravzaprav taki članki ne koristijo prav ničemur.

No, z nekaj zlobe bi lahko bralec dodal, da tile moji zapisi prav tako ne … ampak OK.

… pravilno rabo slovenščine. Naslov je, da se razumemo, namerno slovnično nepravilen. Gre za dve izmed napak, ki me kar zbodeta, ko ju slišim.

Nepravilno vikanje oz. “vitikanje” pri meni povzroči, da povsem nepoznanega človeka v mislih takoj označim za … joj, sedaj moram pa pazit z besedami … “manj izobraženega”. Vendar “izobrazba” sploh ni ustrezna beseda za to, neposredne povezave namreč nič. Tega se človek sicer nauči najkasneje v srednji šoli. Besedni zvezi “gre se za” in “o čem se gre” tudi ne pustita pri meni hudo dobrega vtisa, res ne. Seznama pa kajpada s tem še ni konec, “rodilnik ne damo” oz. neuporaba rodilnika je prav tako na seznamu, pravzaprav še višje pa je napačna raba predlogov s/z. In s tem ne mislim primorcev, ki uporabljajo kar oba predloga hkrati. Ob takih rečeh izpade neuporaba dvojine še najmanjši greh …

Zanimivo bi bilo vedeti, ali je za tako stanje kriv določen delež šol, ki so dovolj zanič, da tega učencem/dijakom ne zabetonirajo v glavo? Verjetno marsikdo ob branju tega zapisa misli, da dlakocepim, ampak meni se to sploh ne zdi nepomembna stvar. Za jezik bi morali skrbeti, paziti nanj. Slišal sem že “protiargument”, da gre za razvoj jezika. To je seveda popoln nesmisel in slabo opravičilo za, oprostite, kmetavzarsko slovenščino. Vsaj nekaj občutka za jezik bi moral imeti vsakdo, če ne prej pa, ko zapusti gimnazijske klopi.
Morda je pa matura preslabo sito? To je sicer retorično vprašanje, ker ne gre za nobeno sito. Če se takih osnovnih reči ne uspe vcepiti v času šolanja, jih ne bo nobena matura … bo že prepozno.