Cyc-ev blog

Bah. Čisto sem zanemaril tole … delno sicer zato, ker se nič dramatičnega ne zgodi. Morda mi počasi raste tolerančni prag za vse kretene na cesti in me ne razkurijo do te mere, da bi šel takoj napisat kako objavo o cestnih pripetljajih. Bolj verjetna razlaga je sicer ta, da nad njimi obupujem.

No, strelski hobi kar nekako napreduje. Cevi ni sicer nobenih novih (še), vendar pa slika na levi prikazuje trenutno stanje z medaljami. Počasi se kopičijo, kaj naj rečem …

Medalja. Prvič zlata, sploh pa ob taki konkurenci. Čeprav gre za amatersko strelsko ligo, niso tam ravno ljudje, ki imajo prvič orožje v rokah. Bilo je pa z malokalibrsko puško z optiko na 50m.

Ah, ta lahkotnost Facebooka. Tako enostavno je nalepiti par slik in natipkati komentar ali dva … tu pa se vidi moja lenoba v vsem sijaju. V soboto smo imeli spet tekmo, menda zadnjo v tem letu. Nove bodo verjetno že zgodaj v letu 2010, moj uspeh na tej zadnji pa … pa saj je bilo kar fino.

Bilo je nekaj kislega priokusa. Sprva so mi namreč povedali, da sem “za zdaj” prvi v kategoriji VK pištola in peti pri MK puški z optiko. Slišalo se je fantastično, še zlasti, ker sem del s puško za moje pojme zamočil. Seveda se ni tako lepo končalo, ker nekaj tarč vseeno še ni bilo preštetih. Na koncu sem bil tretji s pištolo. Če tistega prej ne bi izvedel, bi bilo vse super, tako pa nekaj grenkega priokusa ostane.

Ampak nič ne de. Imam precej dober občutek, kaj mi nagaja pri MK puški. Daljnogled imam preblizu očesa, bolj stran pa ga ne morem montirat s trenutno montažo strelnega daljnogleda. Nova – ustreznejša – je že naročena. Pride jutri ali v petek, naslednje tekme se pa že veselim.

Odličje! Ojoj … nagravžen kipec iz plastike. S tem nimam doma kaj početi, zato sem vse skupaj prinesel kar lepo na delovno mesto. Omara je prosta … Naj se tu prah nabira na tem. Za stran metat pa vseeno ni …

Po daljšem času spet medalja, tokrat je šlo že za kar spodobno konkurenco. Dejansko sem moral imet še srečo, da sem zadel več kot sicer povprečno zadanem. Sproži pa to tudi željo po pištoli, primernejši za precizno streljanje.

Tole je sicer bilo 5. mesto, ne tretje, kot bi lahko sklepal po barvi. Organizator se je odločil podeliti medalje do petega mesta.

Danes končno pride dolgo pričakovana montaža za strelni daljnogled. Če se nisem za*ebal in naročil neustrezne montaže, bo danes daljnogled že zmontiran na malokalibrsko puško.

Skrajni čas, da se tista dva gravža na spodnjih dveh objavah pomakneta bolj dol. Nekaj časa sem čakal Šnujo, pa ji dete ne da miru, tako da s fensi slikami vsaj zaenkrat ne bo nič. Sploh.

Skratka, arzenal se veča – po planih. Sedaj bom lahko tekmoval še z malokalibrskim Anschütz-em 1903. Uspelo mi je dobiti takega z “biometrično zaščito”. Skoraj. Je za levičarje, kopito je tako oblikovano, zaklep je pa tudi levi. Fino. Diopter bo treba snet, na amaterskih tekmah so bodisi odprti merki bodisi optika. Tale reč odprtih merkov evidentno nima … skratka, optika je že naročena. Izkoristil sem nizek funt.

Rus iz naslova pa ni Kalašnikov. Je pa Margolin MCM, malokalibrska pištola, konstruirana daljnega leta 1948. In požela velike uspehe. Grda je kot smrtni greh, razlog tiči pa verjetno v tem, da jo je konstruiral povsem slep človek. Gre za kos, ki ga športni strelec enostavno mora imeti. Pika.

Strelski vikend je uspel! In to z več zornih kotov. V soboto smo imeli tekmo, kjer so bili vtisi sicer relativno mlačni. S svojo lastno pištolo se v preciznem streljanju nisem ravno izkazal, z izposojenim revolverjem sem bil 12., kar je kolikor toliko OK. Bolj zabavni del je bilo pa tekmovanje “Železni Janez”, ki smo ga v šali krstili za Železnega Sulejmana.

Gre za streljanje v jeklene plošče, pri čemer zmaga oseba z najkrajšim časom. Seveda se za zgrešene oziroma izpuščene plošče dobi kazenske sekunde. Kaj takega sem poskusil resnično prvič. Nikoli mi ni bilo potrebno hitro zamenjati nabojnika – in to se na spodnjem videu lepo vidi. Ironično – ta moj poskus je zadoščal za četrto mesto. Se že veselim naslednjega poskusa. Vadim menjavo nabojnikov.

Nedelja tudi ni bila od muh kar se tiče strelstva. Zmagal sem namreč na spletni dražbi za en čeden kos – malokalibrska puška za levičarje. Ko bo postopek uvoza končan, sledi kaka objava na to temo.

Prvo medaljo s strelske tekme. Disciplina je bila streljanje z vojaško puško na 100m. Gre za klubsko tekmo in je jasno – najboljših očitno ni bilo. Sicer bi bilo izjemno čudno, da bi meni z izposojeno puško uspelo biti tretji. Kaj so pa počeli ostali tekmovalci, med katerimi so bili tudi stari mački, pa ne vem. Ampak nič ne de … deluje vzpodbudno.

Tole je do sedaj moj najboljši rezultat. Samo upam lahko, da bo na naslednjem treningu podobno – se pravi z enako malo zadetki izven črnega. Če se izkaže, da je to trajno in da ni bil samo dober dan … bo pa počasi čas za spektiv in nastavljiv zadnji merek.

Ampak bo trajalo še nekaj mesecev, da bo vse to res smiselno.

Oh ja, spet sem pred svojo staro dilemo. Nadaljevat s treningi za mišično maso ali se znebit stranskega produkta (pa ne samo treningov za maso, tudi stranski produkt lenobe in sladkarij ob čudnih urah). Oboje gre načeloma slabo skupaj. Ampak ker sem znan po ne ravno racionalnih odločitvah, sem se odločil za kombinacijo.

HIIT je okrajšava za high-intensity interval training. Za zadevo mi je v nekoliko popačeni obliki povedal kolega s fitnessa. Predlagal jo je na tešče, kar se je izkazalo za nesmisel. Vseeno – reč ima vse značilnosti tega, kar potrebujem. Ta metoda je bolj efektivna ob ohranjanju ali izgradnji mišične mase kot pa dolgotrajni treningi z nizko intenzivnostjo. In kratki so ti treningi. Kaj češ boljšega.