Metalja. Prvič zlata, sploh pa ob taki konkurenci. Čeprav gre za amatersko strelsko ligo, niso tam ravno ljudje, ki imajo prvič orožje v rokah.
Bilo je pa z malokalibrsko puško z optiko na 50m.
Med prazniki sem tole opazil na siol.net:
“Statistično je to nepomemben problem – eden ali največ dva med stotimi duhovniki sta imela takšno avanturo, v medijih pa se to predstavlja kot vseprisoten in permanenten pojav v Katoliški cerkvi.”
… pravi kardinal Franc Rode. Govora je o pedofiliji. Mnja … a se samo meni zdi tole nora izjava?
Glede števila nisem našel novejšega podatka od 1181 iz leta 2003. 1-2% pri tej številki pomeni 12-24. Eden do dva odstotka pa … če je to statistično zanemarljivo … ni tako hudo kot možnosti pri ruski ruleti, zanemarljivo pa gotovo ne more biti.
Spodaj je e-pismo od Gmaila, potem pa še korespondenca z lastnikom novo narejenega računa.
Ekipa Gmail to me
show details Feb 11 (4 days ago)
Čestitamo, ustvarili ste svoj nov naslov Gmail, andraz.zabukovec@gmail.com.
To e-poštno sporočilo shranite, saj vsebuje pomembno kodo za preverjanje, ki jo boste potrebovali, če boste naleteli
na težave ali pozabili geslo.
V svoj račun se lahko prijavite na strani http://mail.google.com/
Uživajte!
Ekipa Gmail
Kmalu je sledilo moje e-pismo srečnemu lastniku …
Andraz to andraz.zabukov.
show details Feb 13 (2 days ago)
A s teboj ni vse v najlepšem redu ali zakaj za sekundarni (recovery) e-mail naslov nastavljaš *moj* e-mail naslov?
Seveda, normalni osebi bi bila vrstica dovolj za ugotavljanje lastne traparije. Normalni. Nazaj sem dobil tole:
Andraz Zabukovec to me
show details 12:42 PM (1 hour ago)
Al pa ti mojega?
Saj ne vem, kaj naj rečem …
Sem bil vseeno tako prijazen, da sem človeku napisal malo daljšo razlago:
Andraz to Andraz
show details 12:50 PM (1 hour ago)
2010/2/15 Andraz Zabukovec <andraz.zabukovec@gmail.com>:
> Al pa ti mojega?
Skratka – jaz sem na svoj e-mail naslov dobil sporočilo, da “sem” uspešno naredil andraz.zabukovec@gmail.com. Torej – moj, ******@gmail.com, je očitno obstajal prej. Sporočilo sem lahko dobil samo tako, da je oseba, ki je naredila andraz.zabukovec@gmail.com, vpisala moj – ******@gmail.com ! – e-mail naslov kot sekundarni e-mail naslov, kamor dobi pozabljeno geslo in podobno.
Skratka … ti, Einstein, si nastavil, da jaz prejmem geslo za *tvoj*
e-mail naslov. Je sedaj kaj bolj jasno?
Bomo videli, če bo kaj pomagalo. Slutim, da bom dobil nazaj še ogorčen odgovor …
Ah, ta lahkotnost Facebooka. Tako enostavno je nalepiti par slik in natipkati komentar ali dva … tu pa se vidi moja lenoba v vsem sijaju.
V soboto smo imeli spet tekmo, menda zadnjo v tem letu. Nove bodo verjetno že zgodaj v letu 2010, moj uspeh na tej zadnji pa … pa saj je bilo kar fino.
Bilo je nekaj kislega priokusa. Sprva so mi namreč povedali, da sem “za zdaj” prvi v kategoriji VK pištola in peti pri MK puški z optiko. Slišalo se je fantastično, še zlasti, ker sem del s puško za moje pojm
e zamočil. Seveda se ni tako lepo končalo, ker nekaj tarč vseeno še ni bilo preštetih. Na koncu sem bil tretji s pištolo. Če tistega prej ne bi izvedel, bi bilo vse super, tako pa nekaj grenkega priokusa ostane.
Ampak nič ne de. Imam precej dober občutek, kaj mi nagaja pri MK puški. Daljnogled imam preblizu očesa, bolj stran pa ga ne morem montirat s trenutno montažo strelnega daljnogleda. Nova – ustreznejša – je že naročena. Pride jutri ali v petek, naslednje tekme se pa že veselim.
Odličje! Ojoj … nagravžen kipec iz plastike. S tem nimam doma kaj početi, zato sem vse skupaj prinesel kar lepo na delovno mesto. Omara je prosta … Naj se tu prah nabira na tem. Za stran metat pa vseeno ni …
Po daljšem času spet medalja, tokrat je šlo že za kar spodobno konkurenco. Dejansko sem moral imet še srečo, da sem zadel več kot sicer povprečno zadanem. Sproži pa to tudi željo po pištoli, primernejši za precizno streljanje.
Tole je sicer bilo 5. mesto, ne tretje, kot bi lahko sklepal po barvi. Organizator se je odločil podeliti medalje do petega mesta.
Danes končno pride dolgo pričakovana montaža za strelni daljnogled. Če se nisem za*ebal in naročil neustrezne montaže, bo danes daljnogled že zmontiran na malokalibrsko puško.
Skrajni čas, da se tista dva gravža na spodnjih dveh objavah pomakneta bolj dol. Nekaj časa sem čakal Šnujo, pa ji dete ne da miru, tako da s fensi slikami vsaj zaenkrat ne bo nič. Sploh.
Skratka, arzenal se veča – po planih. Sedaj bom lahko tekmoval še z malokalibrskim Anschütz-em 1903. Uspelo mi je dobiti takega z “biometrično zaščito”. Skoraj.
Je za levičarje, kopito je tako oblikovano, zaklep je pa tudi levi. Fino. Diopter bo treba snet, na amaterskih tekmah so bodisi odprti merki bodisi optika. Tale reč odprtih merkov evidentno nima … skratka, optika je že naročena. Izkoristil sem nizek funt.
Rus iz naslova pa ni Kalašnikov. Je pa Margolin MCM, malokalibrska pištola, konstruirana daljnega leta 1948. In požela velike uspehe. Grda je kot smrtni greh, razlog tiči pa verjetno v tem, da jo je konstruiral povsem slep človek. Gre za kos, ki ga športni strelec enostavno mora imeti. Pika.
Strelski vikend je uspel! In to z več zornih kotov. V soboto smo imeli tekmo, kjer so bili vtisi sicer relativno mlačni. S svojo lastno pištolo se v preciznem streljanju nisem ravno izkazal, z izposojenim revolverjem sem bil 12., kar je kolikor toliko OK. Bolj zabavni del je bilo pa tekmovanje “Železni Janez”, ki smo ga v šali krstili za Železnega Sulejmana.
Gre za streljanje v jeklene plošče, pri čemer zmaga oseba z najkrajšim časom. Seveda se za zgrešene oziroma izpuščene plošče dobi kazenske sekunde. Kaj takega sem poskusil resnično prvič. Nikoli mi ni bilo potrebno hitro zamenjati nabojnika – in to se na spodnjem videu lepo vidi. Ironično – ta moj poskus je zadoščal za četrto mesto. Se že veselim naslednjega poskusa. Vadim menjavo nabojnikov.
Nedelja tudi ni bila od muh kar se tiče strelstva. Zmagal sem namreč na spletni dražbi za en čeden kos – malokalibrska puška za levičarje. Ko bo postopek uvoza končan, sledi kaka objava na to temo.









